Nastopajo:
Lara Jankovič (igra in poje),
Gašper Primožič (harmonika),
Maja Kraigher (klepeta o Édith Piaf)
Režija: Zijah A. Sokolović, asistentka režije: Simona Semenič, dramaturgija: Amelia Kraigher, prepesnitev: Tomaž Letnar, Janez Menart (Harmonikar)
Po biografiji Édith Piaf Simone Berteaut in z mislijo na igralko in šansonjerko Laro Jankovič je nastala predloga za predstavo Kot jaz. Celovečerna monodrama se sprehodi skoz izbrane postaje burnega življenja te velike dive francoskega šansona. Za kar najbolj razgiban prikaz njenih nena(va)dnih vzponov in padcev v različnih ustvarjalnih obdobjih pa dramaturgija predstave sledi preverjeni logiki bliskovitih preobratov. Dinamična zgodba, pripoved, ki gledalca največkrat nagovori na čustveni ravni, se obenem preliva in celo do nerazpoznavnosti premeš(č)a z intimnimi zgodbami igralke, pevke, oboževalke, pripovedovalke, ki nam jo podaja, v posameznih detajlih pa se bo lahko prepoznal vsak gledalec. Monodrama z vloženimi songi in glasbeno spremljavo v živo se vpisuje v žanr t. i. glasbenega gledališča, ki je na naših odrih zelo redko zastopan, saj predstavlja enega najtežjih igralskih in pevskih izzivov /…/
Šansone je posebej za to predstavo iz francoščine prepesnil Tomaž Letnar, njihovo glasbeno priredbo in aranžmaje pa podpisuje harmonikar Marko Brdnik. Rdeča nit predstave je ljubezen v vseh mogočih agregatnih stanjih in takšni so tudi izbrani songi (večinoma manj popularni, zato ponujajo tudi več možnosti za nove avtorske reinterpretacije, nekateri bodo celo prvič izvedeni v slovenščini). Skozi igro, petje, močno prezenco in nezgrešljiv temperament interpretke Lare Jankovič se je ob pomoči režiserja, enega največjih mojstrov monodramskih nastopov Zijaha A. Sokolovića, na novo izpisala zgodba, ki je v celoti zavezana francoskemu espriju, ljubezenskim napevom in ‘igri srca’.
(Amelia Kraigher, ob premieri monodrame Kot jaz).
Predstava Kot jaz je premierske luči uzrla na mednarodnem festivalu Ex Ponto 2006 in od takrat pa do danes gostovala že na mnogih odrih po Sloveniji ter številnih festivalih v tujini (Zemun, Kragujevac, Nikšič, Strumica, Moskva).
Igra srca. Intimno, solzavo, duhovito prepletanje zgodb dveh žensk – Lare in Édith. Prva kot velika občudovalka slednje, ki skozi burno življenje iz biografije druge poskuša najti samo sebe, iskati podobnost in obenem svojost. Je ne posnema, ampak znotraj sebe išče njo. Kot Lara misli in si predstavlja, kako je Édith to počela. Zato KOT JAZ. (Lara Jankovič)
»Jankovičeva je z dvojno personalizacijo vloge (nastopa namreč kot ona, ki je Ona in obratno) imenitno izrazila esenco žvrgolenja pariškega vrabčka. Z dinamično igro, polno obratov in sunkov, ki gledalca pribijejo na stol, pa z dokaj zanesljivim petjem sicer manj znanih songov (prepesnitve v slovenščino je prispeval Tomaž Letnar, za Harmonikarja pa Janez Menart) in humornimi vložki, nekakšnimi identifikacijskimi “medklici” za publiko, je ustvarila lik, ki je bil več kot zgolj remake Édith Piaf. Pred nami je zaživela podoba neke dobe, v kateri je prav šanson dobil najvišjo mero umetniške avtonomije tudi zato, ker je bil globoko osebnoizpoveden in obenem dovolj populističen, da je lahko nagovoril najširši krog ljudi.« (Jože Štucin)
NAGRADE:
»Zlatna kolajna Maja Dimitrijević« za najboljšo monodramo (33. Mednarodni festival monodrame in pantomime, Zemun, Srbija, 2008).
Nagrada za igro (Mednarodni festival Zlati vitez, Moskva, Rusija, 2008)
Laro Jankovič poznamo kot voditeljico oddaj Povabilo med zvezde in Narečne popevke, koncerta Prifarskih muzikantov in drugih priložnostnih vodenj. Kot igralko v humoristični nanizanki Hotel poldruga, umetniškem filmu Tango-5 in filmih Halgato, Duhec in Mala ter drugih humorističnih serijah.Izdala je zgoščenke šansonov Pred vami stojim gola (s pridihom tanga, jazz-a in ciganskega melosa), Na kožo zapisane zgodbe (po besedilih Ferija Lainščka; s pridihom ruskih širjav, balkanskega melosa in ciganske duše) in Moja ljubav nema granica (posneta v Beogradu; začinjena z barvami Balkana). Sodelovala ja na festivalih šansona v Ljubljani in kot posebna gostja nastopila na Šansonfestu v Zagrebu in na koncertu Arsena Dediča ter Gabi Novak v Slovenski filharmoniji.
Prevajalka Maja Kraigher je diplomirala na filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani iz francoščine in angleščine (1973) in se dodatno izobraževala v tujini. Od 1989 do 2000 zaposlena v založbi DZS, prej in pozneje pa književna prevajalka s statusom samostojne ustvarjalke na področju kulture, od 2007 upokojena. Sodelovala je z različnimi založbami kot prevajalka in urednica, z GOML (prevajalka in lektorica), z RS in TVS (prevodi, priprava literarnih oddaj). Prevaja pretežno iz francoščine in angleščine, občasno tudi iz hrvaščine in srbščine, največ literarna besedila pa tudi esejistiko, družboslovje ipd. (revija Sodobnost).
