Igra in poje: LARA JANKOVIČ
Tekst po motivih spominov Olge Ivinske Leta s Pasternakom: Simona Hamer
Režija: Yulia Roschina
Odrski gib: Ana Pandur Predin
Dramaturgija: Simona Hamer
Glasbeniki in aranžerji: Ravi Shrestha, Tilen Stepišnik, Aleksej Ermakov, Gašper Primožič.
Glasba: Prirejene ruske pesmi in romance
Prepesnitve v slovenščino: dr. Igor Saksida, Larina pesem – prepesnitev Tomaž Letnar, Zima – besedilo Feri Lainšček, glasba in aranžma: Vitali Osmačko
Kostumografija: Elizabeta Zubčič.
Maska: Romana Marolt
Oblikovanje luči in tona, scenografija: Marko Kovačič
Oblikovanje plakata in programskega lista: Mitja Bokun
Fotografije: Dejan Nikolić
Fotografije s predstave: Jadran Rusjan
Produkcija: Lara Jankovič in Zavod LibertArt
Koprodukcija: Avditorij Portorož in Pionirski dom Ljubljana
Podporniki: Mercator d.d., Riko d.o.o, Viktoria lasulje
Pesem za Laro je gledališko-glasbeni izlet v globočine ruske duše, v samo srčiko strastno tragične ljubezenske zgodbe, ki je v šestdesetih navdihnila Hollywood in po kateri še danes posegajo bralci: Doktor Živago! Boris Pasternak, avtor tega kultnega romana, je ljubezenski trikotnik umeril po lastni življenjski izkušnji razpetosti med ženo in ljubico, umeščeni v turbulenten čas revolucije. Larina pesem je ženski pogled na hrepenenje, poezijo in domoljubje. Je hvalnica umetnosti, pogumu in - srčnosti!
Navdih za gledališko-glasbeno predstavo Pesem o Lari je Lara Janković našla kar v svojem imenu oziroma v Larini pesmi (Somewhere, My Love), zaslužni za popularizacijo glasbenega motiva, ki ga je Maurice Jarre skomponiral za film Doktor Živago. Firbčno brskanje po zgodovini jo je pripeljalo do romaneskne osebne izpovedi »prave« Lare, Olge Ivinske, ki je z enim najvidnejših predstavnikov ruske književnosti, Borisom Pasternakom, ljubimkala dolgih štirinajst let. V knjigi Leta s Pasternakom natančno popiše vse težave, s katerimi se je kot Pasternakova osebna tajnica in intimna prijateljica soočala: od zapora in gulaga, revščine in zasmehovanja, pa vse do zastraševanj in groženj, ki jih je doživel Pasternak po prejemu Nobelove nagrade, ko so ga oblasti iz piadestala ruskega idola ponižale v izdajalca. Čeprav se zdi, da se je Olga zmogla zadovoljiti z okruški ljubezni, življenjem v senci in večnimi obljubami o ločitvi, iz njene zgodbe mezi bolečina, ki postavlja pod vprašaj žrtvovanje v imenu ljubezni. Ali v imenu umetnosti.
Predstava je tudi prava glasbena poslastica, ki postreže z bogato zgodovino ruskih pesmi, prevedenih v slovenščino: Črne oči, Žerjavi, Ko sem nad Moskvo večeri, Ob koncu le še par besed in mnoge druge. Prav tako so v predstavo subtilno vtkani tenkočutni verzi mojstra poezije, Borisa Pasternaka.
Več na: www.avditorij.si
