Pehlivanian Operna akademija (POA) je temelj za uspešno usposabljanje mednarodnih dirigentov, ki prihajajo z različnih celin. Učenje dela s pevci je ključni del uravnotežene dirigentske kariere. Namen in cilj Maestra Pehlivaniana je omogočiti čim več dirigentom, da izboljšajo svojo tehniko in znanje o tem, kako najbolje sodelovati s pevci. Akademija vsako poletje pripravi eno celotno opero in slovenski javnosti omogoči, da si jo lahko ogleda v svojih mestih. Predstavitev priljubljenih oper širšemu občinstvu je eden od ciljev Maestra in s tem otrokom, mladostnikom, mlajšim in starejšim odpreti vrata, da uživajo v “operni izkušnji” na domačih tleh.
Med operno predstavo bo publika v enem večeru na odru videla različne dirigente ter videla in slišala razlike med posameznimi dirigenti in njihovo komunikacijo s pevci in orkestrskimi glasbeniki. K sodelovanju vabijo pevce, da se pridružijo in izobražujejo na akademiji z Maestrom Pehlivanianom in njegovimi študenti dirigiranja. Cilj je vsem pevcem nuditi priložnost, da se naučijo eno ali več vlog v izbrani operi poletja. Tako je POA edinstvena priložnost na svetu za učenje in nastopanje v opernih vlogah. Vsem pevcem med procesom akademije osebno svetuje sam maestro Pehlivanian. K sodelovanju so povabljeni mladi slovenski pevci iz vse Slovenije, zato ima javnost priložnost v enem večeru slišati več različnih pevcev, ki pojejo eno ali več posameznih opernih vlog. Mladi pevci in dirigenti imajo v mesecu avgustu priložnost večkrat nastopiti po vsej Sloveniji, akademija pa je začela dobivati mednarodno pozornost, tako da italijanske operne hiše že prosijo Maestra, da predstavo akademije pripelje v njihova gledališča prek meja Slovenije. Ti nastopi so redke priložnosti za mlade glasbenike, ki so v opernih hišah po vsem svetu običajno na voljo le profesionalcem.
Operna predstava se bo izvajala samo na prostem in v “koncertni različici”, kar pomeni, da bodo pevci na odru stali pred orkestrom, brez kostumov in scenografije, kot se to dogaja v operni hiši. Običajno so vsi recitativi s čembalom pri izvedbi izpuščeni, tako da lahko občinstvo uživa le v glasbi, ki jo je skladatelj napisal za orkester in pevce. Predstavo bo spremljal orkester Pehlivanian Opera Academy – zasebni orkester Maestra, ki je bil sestavljen posebej za njegovo poletno akademijo in ga sestavljajo najboljši mladi slovenski orkestrski glasbeniki.
Maestro George Pehlivanian je prisoten na mednarodni glasbeni sceni več kot 30 let. Sodeloval je z več kot 300 orkestri in opernimi hišami ter priznanimi umetniki kot so Leonidas Kavakos, Vadim Repim, Sarah Chang, Joshua Bell, Janine Jansen, Misha Maisky, Gidon Kremer, Jean-Yves Thibaudet, Arcadi Volodos, Emmanuel Ax, Lynn Harrell, Maurice Andre, Evelyn Glennie, Mirella Freni, Ruggero Raimondi, Dimitri Hrostovsky, Leona Mitchel, Bernarda Fink, Marjana Lipovšek itd.
Dirigiranja se je učil od dveh najboljših svetovnih mojstrov: Pierra Bouleza in Lorina Maazla. Maestro Pehlivanian poučuje bodoče dirigente in sicer na Ecole National Superieur de Music et Danse v Parizu in na konservatoriju Katarina Gurska v Madridu. Mednarodno pozornost je zbudil leta 1991, ko je pri 27 kot prvi Američan zmagal na prestižnem tekmovanju dirigentov v Besançonu v Franciji. Od takrat je gost številnih priznanih orkestrov, kot so Orkester Londonske filharmonije, Orkester Milanske Scale, Orkester Santa Cecilila iz Rima, Orkester Rotterdamske filharmonije, Orkester Moskovske filharmonije, Orkester BBC ter številnih mnogih orkestrov. Med letoma 2005 in 2008 je bil prvi tuji šef dirigent Orkestra Slovenske filharmonije.
Zasedba:
- Grof Almaviva
- Bartolo
- Rozina
- Figaro
- Bazilio
- Fiorello
- Berta
- Poveljnik straže
Italijanski skladatelj Gioacchino Rossini (1792–1868) je v prvi polovici 19. stoletja najbrž veljal za najpopularnejšega skladatelja. Na Dunaju je zasenčil celo Beethovna in Schuberta, zato ne preseneča, da so o njem in njegovem delu še v času življenja krožile številne anekdote. Predvsem so ga zaznamovali kot zelo produktivnega ustvarjalca, ki komponira veliko »enako zvenečih oper«, ob enem pa se bolj zanima za francosko kuhinjo kot za glasbeno ustvarjanje. Wagner je o njegovih operah na primer dejal, da »kdor pozna eno, pozna vse«. Dejstvo je, da je Rossini komponiral zelo veliko in hitro. Nekaj oper je nastalo celo v dveh do štirih tednih. Zato si je pogosto “izposojal” kakšen odlomek ali točko iz svojih prejšnjih del. Tudi znamenita uvertura k Seviljskemu brivcu je bila izvirno namenjena drugima operama. Kljub temu velja njegov Seviljski brivec (1816) za vrh in hkrati veličasten sklep opere buffe, nekoč izjemno popularne zvrsti. Opera je nastala po libretu, ki temelji na priljubljeni komediji Pierra Augustina Carona de Beaumarchaisa Seviljski brivec, in še danes učinkuje enako privlačno kot nekoč ter je hkrati eno najpogosteje izvajanih del v operni literaturi. To lahko pripišemo čaru duhovite glasbe, polne dopadljivih, mestoma ostro ritmiziranih melodij in značilnih vihravih ansambelskih finalov, solistične arije pa so že zdavnaj postale paradne točke basistov, koloraturnih mezzosopranistk in baritonistov. Na opernih odrih vsega sveta se tako vedno znova pojavljajo številne nove uprizoritve, od najbolj ekstremnih in eksperimentalnih do najbolj konservativnih. Delo je namreč privlačno tudi zaradi elokventne partiture, ki sledi razvoju dogodkov ter interakciji vlog skozi številne nepričakovane preobrate v zgodbi, kar ustvarja močno estetsko povezanost med zgodbo in njeno glasbeno pripovednostjo.
Vsebina
Grof se ponovno poskuša vrniti v Rozinino hišo, tokrat preoblečen v učenca don Basilia. Izmisli si zgodbo, da je učitelj glasbe Don Basilio nevarno zbolel in ga bo nadomestil pri glasbenem pouku. Povsem zdrav don Basilio prav tako pride k Bartolu, zato mora Figaro poskrbeti za ugoden razplet nastale situacije. Don Basilio uspe prišepniti Don Bartolu, naj zoper grofa Almavivo uporabi premeteno orožje – laž! Skupaj celo uspeta prepričati Rozino, da se Almaviva z njo le igra ter jo prepričata, da privoli v možitev s svojim skrbnikom. Ko se ponoči Almaviva s Figarovo pomočjo vrne v Rozinino hišo, da bi skupaj pobegnila, ga doleti grenko presenečenje – njegova ljuba se mu zoperstavi. Toda Figarove iznajdljivost se še enkrat izkaže in vsi nesporazumi so srečno rešeni v veliko zadovoljstvo obeh zaljubljencev.
